Ustavno sodišče potrdilo pravnomočnost povojne obsodbe generala Rupnika

Vrhovno sodišče je oktobra 2019 razveljavilo obsodbo zoper generala Leona Rupnika iz leta 1946 in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje. Odločitev so takrat vrhovni sodniki utemeljili s tem, da povojna sodba vojaškega sodišča ni bila v skladu s tedanjimi pravnimi načeli ter da v nekaterih točkah ni bila obrazložena.

Okrožno sodišče v Ljubljani je nato konec leta 2020 sprejelo sklep o ustavitvi postopka zoper Rupnika, sklicujoč se na določila zakona o kazenskem postopku, ki predvideva ustavitev postopka v primeru, da obdolženec umre.

Pritožnik, sicer potomec žrtve vojnega nasilja, je na ustavnem sodišču izpodbijal sodbo vrhovnega sodišča in med drugim zatrjeval, da je bila presoja o nezadostni obrazloženosti sodbe armadnega sodišča napačna.

Ustavno sodišče je pritrdilo pritožnikovemu očitku, da je presoja vrhovnega sodišča o nezadostni obrazloženosti sodbe armadnega sodišča očitno napačna, ter ugotovilo, da je sodba armadnega sodišča zadostno obrazložena, je ustavno sodišče svojo odločitev pojasnilo na svoji spletni strani.

"Ob tem je ustavno sodišče zaradi časovnega vidika, posebnega zgodovinskega pomena zadeve in zaradi ureditve postopka, ki žrtvam kaznivih dejanj Leona Rupnika in njihovim potomcem onemogoča sodelovanje v postopkih pred rednimi sodišči, odločilo, da zadeve ne vrne vrhovnemu sodišču v novo odločanje, temveč da samo dokončno odloči, kot mu to omogoča zakon o ustavnem sodišču," so dodali na sodišču.

Vrhovno sodišče je v tej zadevi sicer odločalo na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil potomec Leona Rupnika, češ da je šlo pri povojni sodbi za bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Ker je ustavno sodišče ugotovilo, da pravnomočna obsodilna sodba armadnega sodišča in postopek, ki je tekel pred to pravnomočno odločbo, nista obremenjena ne s kršitvami kazenskega zakona ne s kršitvami določb kazenskega postopka, je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo.

Z razveljavitvijo izpodbijane sodbe vrhovnega sodišča in zavrnitvijo zahteve za varstvo zakonitosti je odpadla tudi pravna podlaga za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje in izvedbo novega sojenja, pojasnjujejo na ustavnem sodišču. Zato je ustavno sodišče razveljavilo tudi sklep okrožnega sodišča o ustavitvi kazenskega postopka zoper Rupnika.

"Z odločitvijo ustavnega sodišča o razveljavitvi sodbe vrhovnega sodišča in o zavrnitvi zahteve za varstvo zakonitosti se je namreč znova uveljavila pravnomočna obsodilna sodba armadnega sodišča iz leta 1946. S tem je znova nastopilo stanje pravnomočne obsojenosti Leona Rupnika, s čimer je odpadla podlaga za kakršenkoli postopek pred sodiščem prve stopnje in za izdajo odločitev v takem postopku," so še pojasnili na spletni strani ustavnega sodišča.

Ustavni sodnik Rok Svetlič je podal ločeno odklonilno mnenje.

Odločitev vrhovnega sodišča iz leta 2019 in posledična ustavitev postopka zoper Rupnika sta takrat naleteli na številne ogorčene odzive. Med drugim je Center Simona Wiesenthala ostro protestiral pri slovenski veleposlanici v Izraelu ter poudaril, da "ta sramotna odločitev pomeni pretresljivo izkrivljanje zgodovine holokavsta in grozljivo žalitev številnih Rupnikovih žrtev in njihovih družin".

Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi sicer ugotovilo, da ni mogoče govoriti o neposredni vzročnosti med kaznivimi dejanji Leona Rupnika in smrtjo pritožnikovega prednika, ki je bil ubit zaradi sodelovanja v narodnoosvobodilnem boju, "vendar povezava med tem in očitki obtoženemu Rupniku o organizaciji, vodenju in odpiranju formacij, za katere je splošno znano, da so v času druge svetovne vojne na Slovenskem zagrešile številna grozodejstva, vključno z mučenjem in pobijanjem udeležencev, podpornikov in simpatizerjev NOB, nedvomno obstaja".

Po navedbah ustavnega sodišča "ni mogoče zanikati, da lahko odločitev o razveljavitvi obsodilne sodbe" zoper Rupnika posega v dostojanstvo žrtev formacij, ki jih je organiziral, vodil ali podpiral, posredno pa tudi v dostojanstvo in duševno integriteto njihovih potomcev.

Ustavne pritožbe zoper sodbo vrhovnega sodišča so sicer vložili tudi Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Judovska skupnost Slovenije, Mestna občina Ljubljana in prizadeti posamezniki.

Rupnik je med drugo svetovno vojno kot domobranski vodja odkrito kolaboriral z nacističnim okupatorjem ter javno prisegel, da je zavezan boju pod poveljstvom Adolfa Hitlerja. Po vojni je bil zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem obsojen na smrt. Septembra 1946 so ga usmrtili pod Golovcem.